Kaj kaznovanje zdravnikov prinaša pacientom?

Vlada RS je pred kratkim nezakonito sprejela ureditev, po kateri napotni zdravnik prevzema finančno odgovornost za morebitno neupravičeno napotitev na sekundarno raven.

Ker je uredba izjemno škodljiva predvsem za bolnike, smo se v Sindikatu zdravnikov družinske medicine skupaj s Sekcijo primarnih pediatrov Slovenije in v sodelovanju z različnimi društvi bolnikov odločili, da s posledicami škodljive ureditve seznanimo tako stroko kot tudi širšo javnost. Iz tega razloga smo se včeraj 24. aprila zbrali na okrogli mizi v prostorih Zdravniške zbornice. Pri njej so sodelovali predstavniki društev bolnikov, zdravniki družinske medicine in pediatri.

Kaj kaznovanje zdravnikov prinaša pacientom?

Mag. Igor Muževič, dr. med., spec. druž. med. in vodja sindikata Praktikum, pravi, da ni mogoče postaviti strokovnih kriterijev za ustrezno napotitev. »Bolnik ni le skupek bolezenskih stanj, ki ga lahko na silo damo v neke algoritme in jih obravnavamo. Gre za človeka z vsemi izkušnjami, odnosi, zgodbami in pridruženimi obolenji. Mnogo napotitev, ki jih pošljemo, presega to, kar je zapisano v smernicah, in bojim se, da bodo zdravniki, ki so že tako v stiski s časom, zdaj razmišljali še o tem ali smejo bolnika napotiti k specialistu ali ne.«

Prim. dr. Nena Kopčavar Guček, dr. med., spec. druž. med. je opozorila tudi na to, da sedem minut niti približno ni dovolj za obravnavo pacienta. »Mi vsi smo lahko tudi bolniki. Ljudje se različno hitro odpremo, odtajamo, slečemo, oblečemo. Vsi si želimo več časa za bolnike, kar pa bi bilo mogoče le tako, da bi bilo specialistov družinske medicine več. V Avstriji je na tisoč prebivalcev dvakrat več spec. druž. medicine kot pri nas. Na Islandiji zdravnik družinske medicine dnevno pregleda 12 pacientov, na Danskem in Finskem 13-15, pa so kolegi izrazili skrb, da bodo izgoreli. Pri nas jih pregledamo 40-60 dnevno.« Ukrep je označila za drakonski, neprimeren in nepremišljen. Kako neki naj pričakujemo nove specializante?

Ob tem bi morali stremeti tudi k temu, opozarja mag. Muževič, da bi ti vso kariero ostali na istem delovnem mestu, saj je dokazano, da zaupanja pacienta do zdravnika nastaja dolga leta in daje boljše rezultate zdravljenja. »Menjavanje zdravnikov, kar se v Sloveniji pogosto dogaja, povečuje umrljivost ljudi. Ne glede na to, kakšne bodo nove vlade, prosim, da se začnemo posvečati temu, kar je za bolnike najbolje.«

Kaj ta in podobni ukrepi pomenijo za otroke, opozarja Bernarda Vogrin, dr.med., spec. ped., mag. zn. »Večina ruralnih okoljih nima pediatra ali pa tam delajo starejši, že upokojeni pedatri, ki seveda ne zmorejo dela v zelo obremenjenih ambulantah. Naši mladi kolegi bodo prihajali na ta področja v preobremenjene ambulante in bodo prisiljeni pisati napotnice pod neustrezno stropnjo nujnosti. Kronično bolan otrok ne more čakati šest ali devet ali celo dvanajst mesecev na pregled. Do takrat bo bolezen že vplivala na njegovo normalno rast in razvoj do te mere, da bo zaznamovan za vse življenje.«

Doc. dr. Tina Bregant, dr. med., spec. pediatrije pa poudarja, da je človek biopsihosocialno bitje in ne človek-stroj, ki zgolj sledi biološkim algoritmom. »Bolniki smo ljudje in si zaslužimo celostno obravnavo. Naloga zdravnika primarne ravni je biti varuh človeka kot biopsihosocialnega bitja.« Ko zdravnik piše napotnico, jo piše utemeljeno, z razmislekom, ki ni rezultat le sedmih minut v ambulanti, ampak odnosa, ki ga je vzpostavil z bolnikom. Čeprav razume željo po urejanju sistema, pa dr. Bregant meni, da je ukrep preveč restriktiven in ukazovalen, saj s kaznovanjem in represijo ne pridemo do dobrih rezultatov.

Prim. Mojca Kos-Golja, dr. med., spec. revm in int. med. se je okrogle mize udeležila kot članica Društva za fibromialgijo in Društva revmatikov Slovenije. »Tudi bolniki se strinjajo, da so ti posegi politike v stroko in delo zdravnikov nedopustni. S tem se kvari odnos med bolnikom in zdravnikom ter zbija avtoriteta slednjih. S kaznovalnimi ukrepi jih spuščamo na nivo navadnih potencialnih prekrškarjev, kar je nedopustno.« Društvo za fibromialgijo je spisalo tudi protestno pismo in ga odposlalo na Ministrstvo za zdravje. »Odgovora seveda nismo prejeli, a zadnja leta smo že vajeni, da se ministrstvo ne odziva, ne upošteva mnenja stroke ali bolnikov.«

Predsednica društva Europa Donna Tanja Španić pa pravi, da bi moral v središču zdravljenja ostati bolnik. »Nujno je, da bolniki zaupamo v zdravnika, ta ukrep pa poskrbi, da pacienti spet izgubljamo zaupanje v stroko in v zdravnika. Vsi smo potencialni uporabniki tega sistema, ukrep pa močno krha naš odnos.«

Razvila se je živahna debata tudi s predstavniki različnih društev bolnikov, ki so izrazili zaskrbljenost ob novi uredbi in delili svoje zgodbe. »Ne sliši se glas pacientov,« družno opozarjajo.

Prosimo vas, da nam pri naših prizadevanjih izkažete podporo v čim večjem številu, saj je za nas izredno pomembna.

S spoštovanjem,
Predsednik sindikata Praktikum
Mag. Igor Muževič, dr. med.

Objavljeno: 26. 04. 2018