Statut Sindikata zdravnikov družinske medicine Slovenije PRAKTIK.UM

SPLOŠNA DOLOČILA

1. člen

Sindikat družinskih in splošnih zdravnikov Slovenije (v nadaljnem besedilu Sindikat) je demokratično, samostojno, nepolitično, nestrankarsko in prostovoljno združenje, ki zagotavlja in varuje pravice, interese in zahteve članov.

Naziv sindikata je: Sindikat zdravnikov družinske medicine Slovenije PRAKTIK.UM.

Skrajšani naziv je: Sindikat PRAKTIK.UM.

2.člen

Sindikat je pravna oseba. Sedež Sindikata je na naslovu Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj.

Sedež Sindikata se lahko spremeni s sklepom skupščine Sindikata. Sprememba sedeža pomeni istočasno spremembo statuta. Poslovni naslov se lahko spremeni s sklepom predsednika Sindikata. Sprememba poslovnega naslova ne pomeni spremembe statuta.

Delo Sindikata je javno.

3. člen

Sindikat ima tri pečate, oštevilčene z numeričnimi številkami 1, 2 in 3. Pečat je v obliki kroga z vsebino: Sindikat zdravnikov družinske medicine Slovenije PRAKTIK.UM. Na sredini pečata je stiliziran simbol stetoskopa. Stranica pečata meri 3 cm.

4. člen

Namen delovanja Sindikata je ohranjanje in izboljševanje družbenega in materialnega položaja ter delovnih razmer družinskih in splošnih zdravnikov v Sloveniji.

Sindikat upošteva pomen in posebnosti poklica družinskega in splošnega zdravnika v družbi in se zavzema za ureditev ustreznih družbenih razmer, ki bi poleg dvigovanja ugleda poklica ter izboljševanja delovnih in materialnih razmer članov zagotavljale visoko kakovostno oskrbo bolnikov v osnovnem zdravstvu.

Cilj Sindikata je za člane ustvariti in vzdrževati odlične razmere na delovnem mestu in izboljšati položaj v družbi, kar bo članom omogočilo nemoteno opravljanje svojega poslanstva.

5. člen

Sindikat dosega svoje cilje:

  • z zastopanjem interesov svojih članov, predvsem na področju razmer na delu, socialnega, pravnega in družbenega položaja
  • z vplivanjem na oblikovanje in sprejemanje delovne in zdravstvene zakonodaje ter zdravstvenih pravilnikov in aktov
  • z vplivanjem na sistem financiranja osnovne zdravstvene dejavnosti
  • z vplivanjem na oblikovanje in sprejemanje zakonodaje na področju bolnikovih pravic in dolžnosti
  • s pogajanjem z ustreznimi državnimi organi, ki vplivajo na razvoj zdravstvene politike in z aktivnim sodelovanjem pri soustvarjanju zdravstvene politike
  • z oblikovanjem lastne kolektivne pogodbe in tarifnega dela za področje dela družinskih in splošnih zdravnikov
  • s sprejemanjem ustreznih profesionalnih standardov in normativov dela
  • z aktivnimi ukrepi za zmanjševanje administrativnih opravil
  • z nudenjem strokovne pravne pomoči članom v sporu z delodajalcem v zvezi z delovnimi razmerami
  • z informiranjem javnosti o razmerah v družinski in splošni medicini
  • z aktivnostmi za krepitev ugleda poklica in stroke družinske in splošne medicine v družbi
  • s stalnim informiranjem članov o aktivnostih sindikata in o zadevah skupnega interesa
  • z varovanjem pravic članov z vsemi oblikami sindikalnega protesta in boja, tudi s stavko
  • s sodelovanjem z drugimi sindikati
  • s kolektivnim pogajanjem in zastopanjem skupin ter članov, ki jih predstavlja
  • z izvajanjem pooblastil, ki jih sindikatu daje zakonodaja in drugi predpisi

STATUT

6. člen

Statut je najvišji notranji akt sindikata. Statut sprejme, spreminja in dopolnjuje skupščina z večino glasov članov skupščine. Pobudo za spremembo in dopolnitev statuta lahko pisno poda vsak član Sindikata. O pobudah se odloča na rednih ali izrednih sejah skupščine.

ČLANSTVO

7. člen

Članstvo v Sindikatu je prostovoljno. V Sindikat se lahko včlanijo specialisti in specializanti družinske ali splošne medicine ter zdravniki z veljavno licenco s področja splošne medicine. Zdravniki, ki imajo hkrati vlogo delodajalca so lahko člani Sindikata, vendar nimajo glasovalnih pravic.

Častni član Sindikata je lahko tudi druga oseba, ki sicer ne izpolnjuje pogojev iz prejšnjega odstavka, vendar pa s svojim delom in ugledom znatno prispeva k položaju, ugledu ali uveljavljanju pravic Sindikata, članov Sindikata, družinske medicine ali zdravništva na splošno.

8. člen

Član Sindikata postane zdravnik, ki ob upoštevanju določil iz 7. člena podpiše pristopno izjavo. Delovanje v Sindikatu temelji na enakopravnosti članstva. Dolžnosti članov so, da spoštujejo statut in sklepe organov Sindikata, da po svojih močeh sodelujejo pri uresničevanju programa in ciljev, ter da plačujejo članarino v skladu s sprejetimi sklepi.

Častni član postane oseba, ki izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka prejšnjega člena in ga za častnega člana imenuje skupščina Sindikata na podlagi predhodnega privoljenja te osebe. Častni član ne plačuje članarine in ne more opravljati funkcij v organih Sindikata, lahko pa ga predsednik pooblasti za zastopanje Sindikata pri posameznih zadevah.

9. člen

Članstvo v Sindikatu preneha s prostovoljno izstopno izjavo, z izključitvijo zaradi kršenja statuta in pravilnikov Sindikata ter z izključitvijo zaradi ravnanja v nasprotju z etiko poklica ali Sindikata. O izključitvi odloča izvršni odbor Sindikata. Na odločbo o izključitvi lahko član poda ugovor v roku 15. dni od prejema odločbe. V tem primeru o izključitvi odloča skupščina z večino glasov na naslednji redni ali izredni seji. Odločba skupščine je dokončna.

ORGANIZACIJA SINDIKATA

10. člen

Organi sindikata so:

  • Skupščina
  • Izvršni odbor
  • Predsednik
  • Nadzorni odbor

11. člen

Skupščino izvolijo člani Sindikata. Nominacijski in kandidacijski postopek ter volitve, volilne enote in število lanov skupščine opredeljuje Poslovnik o nominacijskem in kandidacijskem postopku ter izvedbi volitev. Mandat članov skupščine traja štiri leta z možnostjo ponovne izvolitve članov.

Skupščina ima naslednje naloge in pristojnost:

  • sprejema statut Sindikata, njegova dopolnila in spremembe
  • sprejema druge splošne akte Sindikata
  • voli in razreši predsednika,
  • voli in razreši člane izvršnega odbora
  • voli in razreši člane nadzornega odbora
  • sprejema program dela Sindikata
  • odloča o višini članarine
  • obravnava poročila izvršnega in nadzornega odbora
  • sprejema finančni načrt in poročilo
  • odloča o povezovanju z drugimi sindikati
  • odloča o prenehanju delovanja Sindikata
  • sprejema druge odločitve za katere ni pristojen drug organ Sindikata

12. člen

Skupščina je sklepčna, če je na seji prisotnih vsaj petina vseh članov skupščine. Če je zaradi nesklepčnosti skupščina ponovno sklicana, je skupščina sklepčna ne glede na število prisotnih članov skupščine.

Sklep je sprejet, če zanj glasuje večina oseb, ki so glasovale za ali proti predlogu sklepa. Glasovanje na seji je javno, razen če skupščina odloči drugače. Glasovanje praviloma poteka prek elektronske pošte.

13. člen

Seje skupščine so redne ali izredne. Redne seje skupščine potekajo praviloma vsaka štiri leta. Izredno sejo skupščine lahko zahteva več kot petina članov Sindikata, več kot tretjina članov skupščine, predsednik Sindikata ali nadzorni odbor Sindikata. Po vlogi zahteve za sklic izredne seje mora predsednik Sindikata ali pooblaščena oseba sklicati izredno sejo v roku enega meseca od podane zahteve.

Izredna seja skupščine ima enake pristojnosti kot redna seja. Seja skupščine se praviloma izvede dopisno prek elektronske pošte.

14. člen

Izvršni odbor Sindikata sestavljajo: predsednik, podpredsednik, sekretar in po en predstavnik posamezne volilne enote. Glavna naloga izvršnega odbora je operativno izvajanje sklepov skupščine. Mandat izvršnega odbora traja štiri leta z možnostjo ponovne izvolitve.

15. člen

Predsednik Sindikata vodi izvršni odbor. Predstavlja in zastopa Sindikat v javnosti ter na pogajanjih. Naloge opravlja v skladu s statutom, programom in nalogami, ki mu jih poveri skupščina in izvršni odbor. Predsednik ima pooblastilo, da skliče izredno sejo skupščine. Mandat predsednika traja štiri leta z možnostjo ponovne izvolitve.

Predsednik imenuje podpredsednika izmed članov Sindikata. Mandat podpredsednika je vezan na mandat podpredsednika. Predsednik lahko podpredsednika kadarkoli razreši ne glede na razlog in imenuje drugega.

V odsotnosti predsednika njegove nalogre prevzame podpredsednik ali druga oseba, na katero predsednik prenese pristojnosti s pooblastilom. Predsednik si lahko izbere enega ali več svetovalcev, ki mu pomagajo pri nalogah.

16. člen

Nadzorni odbor Sindikata ima tri člane, ki jih izvoli skupščina. Člani med seboj določijo predsednika nadzornega odbora. Nadzorni odbor nadzoruje delo izvršnega odbora in zakonitost finančnega poslovanja Sindikata in o svojih ugotovitvah poroča na rednih ali izrednih sejah skupščine. Nadzorni odbor ima pooblastilo, da skliče izredno sejo skupščine. Nadzorni odbor je izvoljen za dobo štirih let brez možnosti ponovne izvolitve.

FINANCIRANJE

17. člen

Finančno in materialno poslovanje Sindikat izvaja v skladu z veljavno zakonodajo in drugimi predpisi.

Finančna sredstva Sindikat pridobiva iz članarin, prostovoljnih prispevkov in drugih virov. Višino članarine na predlog izvršnega odbora določi in spreminja skupščina. Članarino se plačuje enkrat letno ali mesečno. Ob dnevu sprejema statuta znaša letna višina članarine 25 evrov, glede na zmožnosti članov lahko tudi manj ali več.

18. člen

Finančna sredstva se zbirajo na transkacijskem računu Sindikata in se uporabljajo predvsem za izvajanje nalog Sindikata iz 5. člena. Sindikat lahko sredstva plasira za izboljšanje finančnega položaja Sindikata.

ZBIRANJE IN UPORABA OSEBNIH PODATKOV

19. člen

Sindikat zbira in uporablja osebne podatke skladno s predpisi s področja varovanja osebnih podatkov. Vsakdo, ki postane član Sindikata izrecno dovoli, da Sindikat pridobi, zbira, obdeluje in posreduje podatke o njegovem imenu, priimku, naslovu, elektronskem naslovu, telefonskih številkah, datumu rojstva, izobrazbi, pridobljenih nazivih, specializacijah, strokovnih dosežkih, delodajalcu oziroma opravljanju dejavnosti in druge podatke, ki so potrebni za delovanje Sindikata, obveščanje članov, sprejem v članstvo ali izključitev iz članstva oziroma vodenje evidenc članov ter plačevanje članarin.

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

20. člen

Ta statut je sprejel Ustanovni zbor Sindikata na ustanovni seji dne 11. septembra 2012 v Ljubljani.

Vse postopke za ustanovitev, registracijo in organiziranost Sindikata vodi Iniciativni odbor za ustanovitev Sindikata, ki se med prisotnimi člani izvoli na ustanovnem zboru Sindikata.

Eno leto po datumu ustanovitve Sindikata se šteje za prehodno obdobje, v katerem veljajo mandati članov Iniciativnega odbora. Najkasneje po 12. mesecih mandata se na prvi redni letni seji Sindikata izvolijo organi skladno z določili statuta. Do izvolitve ima Iniciativni odbor pooblastila za izvajanje nalog iz 5. člena statuta ter za zagotavljanje nemotenega delovanja Sindikata. Iniciativni odbor lahko z navadno večino, ob predhodnem obvestilu članom Sindikata, spreminja statut, če oceni, da bi s tem lahko izboljšal delovanje Sindikata. V prehodnem obdobju sta zakonita zastopnika Sindikata z enakovrednimi pooblastili predsednik in podpredsednik Iniciativnega odbora. Člani Iniciativnega odbora lahko z dvotretjinsko večino glasov odstavijo in izvolijo novega predsednika ali podpredsednika Iniciativnega odbora.

Akt iz 12. člena in morebitne druge akte potrebne za nemoteno delovanje Sindikata Iniciativni odbor za ustanovitev Sindikata sprejme v 10. mesecih po uradnem datumu ustanovitve Sindikata.

21. člen

Ta statut začne veljati, ko ga sprejme Ustanovni zbor sindikata.

V Ljubljani, dne 11. septembra 2012