O sindikatu

V torek, 11. 9. 2012, je bil v Domus Medica ustanovljen Sindikat zdravnikov družinske medicine Slovenije – PRAKTIK.UM. Sindikat je bil ustanovljen z namenom, da bi z aktivnim vplivanjem na zdravstveno politiko postopno razbremenili družinske in splošne zdravnike, ki že vrsto let na škodo lastnega zdravja in družinskega življenja omogočajo nemoteno delovanje primarne zdravstvene ravni.

Cilji sindikata

  1. Kot standard za kakovostno obravnavo naših bolnikov in osnovni temelj financiranja ambulantne dejavnosti vzpostaviti normo 1500 glavarinskih količnikov.
  2. Postati enakopravni partner pri pogajanjih z nosilci zdravstvene politike in zdravstvenega financiranja.
  3. Javnosti predstaviti vlogo in razmere v družinski medicini.
  4. Omogočiti zdravnikom dovolj prostega časa za sebe in svoje družine.
  5. Omogočiti fleksibilen delovni čas zdravnikom, ki si to želijo.
  6. Zagotoviti ustrezen materialni standard družinskim in splošnim zdravnikom.
  7. Ločiti opravljanje urgentne službe od rednega ambulantnega dela.
  8. Prenesti večji del administrativnega bremena na druge zdravstvene in administrativne delavce.
  9. Prepričati mlade zdravnike, da naša specializacija ponuja eno najbolj perspektivnih karier v medicini.

Pogosta vprašanja

Danes smo družinski in splošni zdravniki v Sloveniji med najbolj obremenjenimi v Evropi in razvitem svetu, saj nas je številčno kar 40 % manj na prebivalca kot je povprečje v državah Evropske unije. To se kaže z izredno visoko stopnjo izgorevanja na delovnem mestu, saj moramo poleg izredno obsežnih obveznosti v rednem ambulantnem delu opravljati še čedalje bolj zahtevno dežurno urgentno službo. Takšnih obveznosti družinski zdravniki v tujini večinoma ne poznajo. Ni presenetljivo, da družinske zdravnice v Sloveniji umrejo do 20 let prej kot druge Slovenke. Presenetljivo pa je, da se nosilcem zdravstvene politike ta podatek ne zdi zaskrbljujoč.

Za mnoge družinske zdravnike je obravnava 50 do 100 bolnikov dnevno normalen del vsakdana. Med 24 urnim zagotavljanjem dežurne službe, ki je pogosto združeno z vzporednim ambulantnim delom, pa številka lahko naraste na 150 do 200 obravnavanih bolnikov v 24 urah. To delo opravljamo z vso moralno in kazensko odgovornostjo.

Družinski zdravniki obravnavamo vse od najosnovnejših zdravstvenih problemov bolnikov pa vse do najtežjih situacij na terenu, brez možnosti za konzultacijo s kolegi, kjer pogosto minute odločajo o življenju in smrti. Smo zvesti sopotniki in pomembna opora našim bolnikom. Kljub čudovitemu poslanstvu, ki ga nudi malo drugih poklicev, se študenti medicine zaradi slabih delovnih razmer skoraj ne odločajo več za specializacijo iz družinske medicine. To dejstvo je glede na starostno strukturo izgorelih družinskih zdravnic in zdravnikov slaba popotnica za našo prihodnost in zdravstveno oskrbo bolnikov.

Norme za opravljanje našega poklica niso določene skladno s strokovnimi priporočili. Čas za obravnavo bolnikov je zelo skopo odmerjen, tako da naše delo žal čedalje bolj spominja na delo za tekočim trakom. Intenzivnost dela je tako visoka, da zaslužimo povprečno samo od 0,8 do 2,5 evra neto na posamezen kontakt z bolnikom.

Povprečen Slovenec prek prispevkov in zasebne porabe mesečno odšteje 133 evrov za vse zdravstvene izdatke. Od tega zneska nameni le 6 evrov na mesec za vse preglede in preiskave pri osebnem zdravniku, ki zajemajo prek 90 % vseh kontaktov v zdravstvu. Nenavaden podatek, glede na to, da dodaten družinski zdravnik v zdravstvenem sistemu bolj zniža umrljivost prebivalcev kot dodaten specialist drugih strok.

Na žalost je politično delovanje v Sloveniji takšno, da se nosilci izvršilnih funkcij v zdravstveni politiki premalo odzivajo na utemeljena priporočila strokovnjakov s področja osnovne zdravstvene dejavnosti. Ustava in zakonodaja omogočata pa le reprezentativnim sindikatom, da lahko aktivno sodelujejo pri oblikovanju zdravstvene zakonodaje in vplivajo na spremembe tudi z zakonitimi pritiski.

Zakon o reprezentativnosti sindikatov določa, da lahko sindikat pridobi status reprezentativnosti in s tem pooblastila iz prejšnjega odstavka šele 6 mesecev po ustanovitvi in ob včlanitvi vsaj 15 % vseh družinskih in splošnih zdravnikov. To je približno 150 članov. Seveda bi bilo idealno, če bi se včlanili čisto vsi družinski in splošni zdravniki, saj bi tako dosegli najvišjo stopnjo legitimnosti pri pogajanjih.

Letna članarina bo znašala le 25 evrov, skladno z vašimi zmožnostmi pa lahko prispevate manj ali več. Bistvo našega Sindikata je namreč v spodbujanju dialoga z nosilci zdravstvene politike in krepitvi sodelovanja med družinskimi in splošnimi zdravniki, zato menimo, da simbolična članarina zadostuje za pokritje stroškov našega delovanja.
Sindikat bo prvo leto primarno usmerjal aktivnosti v pridobitev statusa reprezentativnega sindikata in v organiziranje volitev skladno z določili statuta. Kljub temu mislimo že od začetka sodelovati pri sooblikovanju zdravstvene politike, ki vpliva na naše delovne pogoje.
Z ustanovitvijo sindikata ne spodbujamo članov, da izstopijo iz drugih sindikatov. Menimo, da lahko tudi drugi sindikati članom Sindikata PRAKTIK.UM nudijo številne storitve, za katere plačujejo članarino. Naš sindikat je namreč primarno ustanovljen, da prek pogajanj in sprememb zakonodaje, pravilnikov in kolektivnih pogodb zagotovi boljše delovne pogoje članov in s tem več zdravja in boljše počutje tako za družinske in splošne zdravnike, kot tudi za naše bolnike.