V torek, 11. 9. 2012, je bil v Domus Medica ustanovljen Sindikat zdravnikov družinske medicine Slovenije – PRAKTIK.UM. Sindikat je bil ustanovljen z namenom, da bi z aktivnim vplivanjem na zdravstveno politiko postopno razbremenili družinske in splošne zdravnike, ki že vrsto let na škodo lastnega zdravja in družinskega življenja omogočajo nemoteno delovanje primarne zdravstvene ravni.
Danes smo družinski in splošni zdravniki v Sloveniji med najbolj obremenjenimi v Evropi in razvitem svetu, saj nas je številčno kar 40 % manj na prebivalca kot je povprečje v državah Evropske unije. To se kaže z izredno visoko stopnjo izgorevanja na delovnem mestu, saj moramo poleg izredno obsežnih obveznosti v rednem ambulantnem delu opravljati še čedalje bolj zahtevno dežurno urgentno službo. Takšnih obveznosti družinski zdravniki v tujini večinoma ne poznajo. Ni presenetljivo, da družinske zdravnice v Sloveniji umrejo do 20 let prej kot druge Slovenke. Presenetljivo pa je, da se nosilcem zdravstvene politike ta podatek ne zdi zaskrbljujoč.
Za mnoge družinske zdravnike je obravnava 50 do 100 bolnikov dnevno normalen del vsakdana. Med 24 urnim zagotavljanjem dežurne službe, ki je pogosto združeno z vzporednim ambulantnim delom, pa številka lahko naraste na 150 do 200 obravnavanih bolnikov v 24 urah. To delo opravljamo z vso moralno in kazensko odgovornostjo.
Družinski zdravniki obravnavamo vse od najosnovnejših zdravstvenih problemov bolnikov pa vse do najtežjih situacij na terenu, brez možnosti za konzultacijo s kolegi, kjer pogosto minute odločajo o življenju in smrti. Smo zvesti sopotniki in pomembna opora našim bolnikom. Kljub čudovitemu poslanstvu, ki ga nudi malo drugih poklicev, se študenti medicine zaradi slabih delovnih razmer skoraj ne odločajo več za specializacijo iz družinske medicine. To dejstvo je glede na starostno strukturo izgorelih družinskih zdravnic in zdravnikov slaba popotnica za našo prihodnost in zdravstveno oskrbo bolnikov.
Norme za opravljanje našega poklica niso določene skladno s strokovnimi priporočili. Čas za obravnavo bolnikov je zelo skopo odmerjen, tako da naše delo žal čedalje bolj spominja na delo za tekočim trakom. Intenzivnost dela je tako visoka, da zaslužimo povprečno samo od 0,8 do 2,5 evra neto na posamezen kontakt z bolnikom.
Povprečen Slovenec prek prispevkov in zasebne porabe mesečno odšteje 133 evrov za vse zdravstvene izdatke. Od tega zneska nameni le 6 evrov na mesec za vse preglede in preiskave pri osebnem zdravniku, ki zajemajo prek 90 % vseh kontaktov v zdravstvu. Nenavaden podatek, glede na to, da dodaten družinski zdravnik v zdravstvenem sistemu bolj zniža umrljivost prebivalcev kot dodaten specialist drugih strok.
Na žalost je politično delovanje v Sloveniji takšno, da se nosilci izvršilnih funkcij v zdravstveni politiki premalo odzivajo na utemeljena priporočila strokovnjakov s področja osnovne zdravstvene dejavnosti. Ustava in zakonodaja omogočata pa le reprezentativnim sindikatom, da lahko aktivno sodelujejo pri oblikovanju zdravstvene zakonodaje in vplivajo na spremembe tudi z zakonitimi pritiski.
Zakon o reprezentativnosti sindikatov določa, da lahko sindikat pridobi status reprezentativnosti in s tem pooblastila iz prejšnjega odstavka šele 6 mesecev po ustanovitvi in ob včlanitvi vsaj 15 % vseh družinskih in splošnih zdravnikov. To je približno 150 članov. Seveda bi bilo idealno, če bi se včlanili čisto vsi družinski in splošni zdravniki, saj bi tako dosegli najvišjo stopnjo legitimnosti pri pogajanjih.