V Sindikatu Praktik.um smo šele danes zasledili vladni odgovor na pisno poslansko vprašanje Jelke Godec, ki je povzela odprto pismo Sindikata, da je predlog novele Zakona o zdravstveni dejavnosti neusklajen z odgovornimi nosilci zdravstvene dejavnosti, ter da bo vpeljava Zakona škodljiva za bolnike.

Gospa Godec je Vlado zaprosila za stališče na odprto pismo sindikata in ali res prihaja do kršitev sporazuma med MZ in Sindikatom.

Odgovor Vlade je zaskrbljujoč. Vlada se izogne opredelitvi do številnih prejetih raziskav (poslanskim skupinam smo jih v vednost poslali 21.3.2017), ki dokazujejo, da prekinjanje kontinuiranosti oskrbe pri izbranem zdravniku (z npr. prekinitvijo koncesijskega razmerja) povzroči večjo stopnjo umrljivosti bolnikov. Vlade torej dejansko ne zanima, če državljani Slovenije zaradi njenih ukrepov po nepotrebnem umrejo. Gre za zavržno delovanje, ki bi moralo biti kaznivo.

V odgovoru se Vlada ne opredeli do trditve Sindikata, da večino osnovnega zdravstva v razvitih državah izvajajo zasebni izvajalci.

Na tem mestu moramo omeniti izjavo mag. Julijane Bizjak Mlakar, poslanke DeSusa, pobudnico, ustanovno članico ter članico nekdanjega vodstva Gibanja za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva. Gospa poslanka, ki sicer javno glasno nasprotuje, da bi zasebniki v zdravstvu izvajali javno zdravstveno službo, je 16.4.2014 za Nedeljski Dnevnik izjavila, da imajo v Kanadi najbolj urejen javni zdravstveni sistem. Kanado omenja kot primer dobre prakse pri ločevanju javnega in zasebnega zdravstva. Kako je mogoče, da poslanka nasprotuje koncesionarjem v osnovnem zdravstvu, ko pa je ravno v Kanadi izvajanje javne osnovne zdravstvene dejavnost pretežno v domeni zasebnih zdravnikov?

Vlada v svojem odgovoru še zapiše, da MZ ni kršil sporazuma s Praktikumom v zvezi s podaljševanjem koncesij. Na sestanku z MZ je bilo šestim članom Praktikuma zagotovljeno, da bo sporazum omogočil podaljševanje koncesije v osnovnem zdravstvu do upokojitve zdravnika (v primeru, da zdravnik dela dobro in so bolniki z njim zadovoljni). Sporazum je bil podpisan na podlagi raziskav, ki dokazujejo, da je nepotrebno menjavanje zdravnika v osnovnem zdravstvu za bolnike izrazito škodljivo.

Poleg tega je MZ 10. januarja poslal zagotovilo, da bodo skladno s sporazumom do 10. februarja Sindikatu predstavili, kako mislijo upoštevati vsebinsko razlago določbe Ustavnega sodišča št. U-I-125/97 pri urejanju pravice do proste izbire zdravnika na primarni ravni. Tega MZ ni storila.

Nenazadnje so na MZ v nasprotju s sporazumom poskusili eNaročenje uveljaviti kot obveznost izvajalca, od česar so odstopili šele po sprejemu ukrepa Praktik.uma o strokovno utemeljenem pogostejšem napotovanju na sekundarno raven.

Izjava Vlade, da je Ministrstvo za zdravje Zdravniški zbornici Slovenije posredovalo pobudo, da obravnavani poziv sindikata PRAKTIK. UM obravnava Odbor za medicinsko etična vprašanja navedene zbornice pa le kaže v kolikšni meri so politiki odtujeni od problemov s katerimi se srečujejo bolniki in zdravstveni delavci. Na MZ bi se morali temeljito izprašati o lastni etiki, ko javno kritizirajo poziv Sindikata svojim članom, da obravnavajo bolnike čim bolj v skladu s strokovnimi priporočili, kar od zdravnikov zahteva Zakon o pacientovih pravicah in Zakon o zdravniški službi. Na MZ bi torej dejansko raje videli, da zdravniki kršimo veljavno zakonodajo in se jim pozivanje k spoštovanju zakonodaje zdi neetično?

Strinjamo pa se, da je etični prekršek MZ zaradi tovrstnih izjav neznaten v primerjavi z zavestnim škodovanjem bolnikom ob morebitnem sprejetju Zakona o zdravstveni dejavnosti.

Sindikat PRAKTIK.UM bo ob morebitnem sprejemu zakona stopnjeval z ukrepi in bo tudi sprožil ustrezne pravne postopke pred slovenskimi in tujimi sodišči za zaščito interesov bolnikov.

mag. Igor Muževič, predsednik Sindikata PRAKTIK.UM